Ko sem šla v penzion, sem si obljubila, da prvo stvar, ki naredim, je ta, da se vpišem v planinsko društvo in začnem hoditi po hribih in planinah. Zavedala sem se že takrat, da bom pri pohodih rabila nositi zaščitne rokavice, ker mene v roke vedno zebe.

Tako lepo sem se počutila, ko sem se vpisala v planinsko društvo in še isti dan šla v trgovini po:

• Zaščitne rokavice,
• Palice,
• Pohodne hlače in majice,
• Pohodno jakno,
• Nogavice,
• Obutev,
• Steklenico za pijačo,
• Trak za lase,
• Očala.

Ja, kakor vidite, sem si kupila čisto vse novo, ker sem tako želela. Imela sem doma še nekaj starih oblačil za v planine, te bodo že prišle prav, potrebovala pa sem tudi nova oblačila in dobre zaščitne rokavice, da me v roke ne bo zeblo. Ne vem, zakaj me tako pogosto zebe v roke, kakor da nimam prave prekrvavitve.

Pohodi so se začeli in jaz sem na prvem pohodu nosila zaščitne rokavice, ker sem sklepala,da jih potrebujem, potem pa sem videla, da jih sploh ne rabim, ker je moje telo imelo dovolj prekrvavitve. Očitno so bili za moje zmrzljive roke rešitev prav pohodi. Kako srečna sem bila, da sem lahko zaščitne rokavice imela še samo v nahrbtniku za vsak slučaj, če bi jih potrebovala. In potrebovala sem jih do sedaj samo enkrat, ker nas je dobilo res grdo vreme in bi tako oblekla nase čisto vse, kar sem imela. Tako so mi tudi zaščitne rokavice prišle prav. 

Še kako pomembna je dobra oprema v hribih, to bi se morali zavedati čisto vsi, ki se odločijo za pohode, jaz sem vedno v nahrbtniku imela rezervo za preobleči, zaščitne rokavice in kapo. Brez tega v hribe nisem šla nikoli, pa če tudi samo za pol ure.