Gledam skozi okno k sosedom, ki imajo zunaj pred češnjo postavljeno lestev. Ne deluje mi najbolj varna, ampak vseeno se otroci sprehajajo po njej in nabirajo češnje. Še jaz se ne bi upala sprehajati po tej lestvi, ker ni nikamor dobro naslonjena.

Spomnim se, ko sem bila majhna in sem si čisto drugače pripravila lestev, da sem lezla po češnji ali pa po slivi. Vedno je bilo nekaj. Češnja, ki smo jo imeli, je bila res ogromna in redko nam je uspelo nabrati vse češnje. Spomnim se, da smo jo v nekem obdobju požagali, ker je bilo nekaj narobe z njo, ampak se ne spomnim več kaj. Prav škoda mi jo je bilo. Ampak starši so že vedeli, kaj delajo menda. So pa ostale slive in jabolka, po katerih sem plezala oziroma se vzpenjala po lestvi.

Vsekakor mi pa ravno zaradi tega, tale lestev na tej češnji pri sosedu ne deluje varno in res samo upam, da se ne bo kdo poškodoval. Kljub temu da so otroci zelo trpežni in se hitro zacelijo, je bolje, da se ne poškodujejo. Nekaj časa sem jih še opazovala, kako s tisto nerodno postavljeno lestvijo nabirajo češnje, potem sem se pa odločila, da grem nadaljevat svoje delo.

Čakal me je namreč najboljši del dneva. To je solo petje in snemanje vokala. Res sem komaj čakala, da bom lahko delala ta projekt. Že dva meseca sem se dogovarjala za to in čakala, da bo dokončan instrumental. Danes je končno prišel dokončan na moj elektronski naslov in jaz sem bom lahko končno zaprla v svoj studio.