Vsak ima skoraj željo po izpitu za avto, ko dopolni 18 let in če le starši zmorejo to otroku omogočijo. Nekateri tako komaj čakajo, da bodo naredili izpit za avto in že upajo, da jim bodo starši posodili njihov avto, ali pa bodo te sreče, da jim kupijo avto, ki bo samo njihov.

Sama pa sem videla čisto drug primer. Sosedova hčerka, je že od nekdaj bolj tiha, kot da jo je vsega sram, sama mislim, da je tako zelo težko živeti. Ona se ne pogovarja in je zadržana. Starši so ji, ko je dopolnila 18 let omogočili, da je naredila izpit za avto. Ona je v času voženj vedno govorila, da noče voziti avta in da je to samo zaradi staršev, ker to hočejo in tako je tudi na izpitni vožnji bila vedno prepričana, da bo padla. Res je padla dvakrat v tretjo pa je naredila izpit za avto in ni bila prav nič vesela. 

Starša sta bila še tako dobra, da sta ji kupila avto v upanju, da se bo sedaj, ko ima izpit za avto vozila. Pa se je zgodilo ravno obratno, avta noče niti pogledati in starša jo morata prav prositi, da jih nekam pelje, ona pa še vedno hodi v šolo peš, kakor da nima avta. Ne predstavljam si, kaj bo čez kakšno leto, če ona ne bo vozila avta, kajti potem tudi voznica ne bo več dobra, kajti ko mine prvo leto, ko narediš izpit za avto, je pomembno, da avto voziš, da postaneš še boljši voznik, kajti različne situacije in praksa dela dobrega voznika. 

Tako sta starša zaman zapravila denar, kajti res ima hčerka izpit za avto, vendar bi bilo čisto vseeno, če ga ne bi bilo, ker če avta ne bo vozila, bo dobila strah in ga tako ne bo vozila nikoli, dokler spet ne bo naredila par ur voženj pri inštruktorju.

…