Prišla je pomlad in čas za čistilne akcije v hiši in zunaj nje. V hiši smo že navajeni, kaj vse je treba postoriti, vse prečistiti, preluftati, da se hiša naužije svežega zraka in da kisik napolni vse kotičke vsakega prostora. No to je v hiši, kaj pa zunaj hiše? Tam je šele veliko dela. Da ne govorimo o vrtu in okolici, ki jo je treba na novo posadit in uredit, pomest dovoze, izruvat plevel, ki že rine iz zemlje,… Vsi vedno pozabimo, da so na hiši oziroma na strehi tudi žlebovi.

Sploh se ne spomnim kdaj so bili žlebovi na naši hiši nazadnje očiščeni. Se vi zavedate koliko listja in umazanije se nabere v žlebovih v jeseni, ko listje odpada iz dreves? Koliko svetnega prahu in ostalih drobnarij, ki letajo po zraku se ustavi v žlebovih? 

Ja tako je mož vzel največjo lestev ki jo imamo doma in jo postavil pred hišo. Ugotovili smo da so žlebovi previsoki oziroma naša lestev ni bila dovolj visoka. Zato smo za pomoč poprosili soseda, ki je imel višjo lestev. Nadel si je rokavice in se povzpel po njej proti strehi. Ko je začel z roko metati listje na tla smo šele videli, kako zabasani so bili žlebovi. Res je bil skrajni čas, da smo opravili tole delo. 

Mož se je kar nadelal in potelovadil, ker je za vsaka 2m moral prestaviti lestev, žlebovi pa so za to bili končno čisti in pretočni. Čiščenje je trajalo kar dobri 22h, saj smo po koncu morali žlebove še pomesti, da so bili res čisti in bodo sedaj žlebovi pripravljeni še za kakšno leto. 

Ko smo končno končali z delom, ko smo sosedu vrnili lestev in ko smo se zvečer hladili na verandi s pijačo v rokah, sem se spomnila na neurje izpred par let, ko je voda kar drla iz strehe in sem pomislila, da bi bila lahko takrat škoda veliko večja ker žlebovi niso bili tako pretočni kot bi morali biti.